Medobčinski inšpektorat Kranj v varovalnem pasu ceste nadzoruje na cesti onesnaženja z blatom in zemljo, oranje preblizu ceste in gradnjo v varovalnem pasu brez soglasja. Javni interes uporabnikov javnih cest je, da so te normalno prevozne in da na njih ni elementov, ki ogrožajo ali so potencialno nevarni za vse udeležence v prometu. Kmetje v času poljedelskih opravil pripeljejo delovne stroje oz. traktorje in delajo na poljih, njivah, travnikih in v gozdovih. Kar nekaj površin se nahaja v bližini javnih poti in cest, katerih lastnik je občina.
Onesnažene ceste so še posebej nevarne za voznike, kadar so mokre zaradi padavin. Poljedelec je dolžan da, preden se z delovnim strojem vključi na javno pot, s pnevmatik in delovnih strojev očistiti blato, zemljo in podobne snovi.
Onesnaženja cestišč mnogokrat povzročajo tudi tovorna vozila, ki dovažajo in odvažajo potrebni material z gradbišč. Investitorji oziroma izvajalci gradbenih del, kljub zagroženim globam, ne poskrbijo za redno čiščenje pnevmatik ob izvozu z gradbišča na cesto. Takšno onesnaženje pomeni tudi prekršek cestno prometnih predpisov, saj 1. alinea 5. točke 2. odstavka 5. člena Zakona o cestah določa, da je na cestišče javne ceste prepovedano nanašati blato ali ga kako drugače onesnaževati. za omenjen prekršek je predpisana tudi dokaj visoka globa v višini 1000 EUR. Občina zato poziva vse poljedelce in voznike tovornih vozil, da so pri svojem delu pozorni na kakršnokoli onesnaženje javne ceste, ki bi bila posledica njihovega dela na kmetijskih zemljiščih ali izvozov z gradbišč.
Prav tako je potrebno poljedelce opozoriti na posledice nedovoljenega oranja njiv v bližini javne ceste. 4. točka 2. odstavka 5. člena Zakona o cestah namreč prepoveduje orati na razdalji manj kot 4 metre od roba cestnega sveta v pravokotni smeri na cesto ali na razdalji manj kot 1 meter od roba cestnega sveta vzporedno s cesto (primer pravilnega vzporednega in pravokotnega oranja odmika od roba asfalta sta na spodnjih slikah). Tudi za tovrstni prekršek je predpisana globa v višini 1000 EUR. Pri tem je potrebno posebej poudariti, da cestni svet ni rob asfalta. Orač in tudi drugi upoštevati, da je potrebno poleg roba asfalta za odmik upoštevati najmanj še bankino, bermo, naprave za odvodnjavanje, če so tik ob cestišču (mulda, koritnica), nasip ali vkop, ker vse to sestavlja cestno telo in vpliva na cesto in so del cestnega sveta. Na sliki spodaj je naveden primer pravilnega vzdolžnega oranja, ki pri oranju upošteva tudi odmik od cestnega telesa in ne samo od roba asfalta oziroma vozišča.
V primeru oranja pod kotom 30 stopinj se prepoveduje orati na razdalji manj kot 2,00 m od roba cestnega sveta, pod kotom 45 stopinj je ta razdalja 2,85 m in pod kotom 60 stopinj je ta razdalja najmanj 3,45 m. Oranje kmetijske površine bližje od predpisane v preveliko bližino cest pomeni, da se poškoduje spodnji nosilni ustroj ceste. Posledica preorane njive preblizu bankine ali celo v cestišče je razpokanost asfalta, posedki robu prometnega pasu, spreminja trdnost bankin in s tem stabilnost samih cest, kar precej skrajšuje življenjsko dobo cest. Poškodbe cestišča se morajo zaradi zagotovitve varnosti udeležencev v cestnem prometu, nujno takoj sanirati. Škoda, ki nastane je velika, presej večja od nekaj več pridelka in jo mora plačati občina iz proračuna. Namesto, da bi denar namenjali za nove ceste in celovite prenove, je občina prisiljena namenjati sredstva za popravilo obstoječih cest. Zaradi premajhnih odmikov od cestnega sveta orači obračajo traktorje s priključki na cestnem svetu, celo na asfaltnem vozišču, s čemer povzročajo poškodbe bankine in onesnaženje vozišča.
Za vsako od naštetih kršitev: poškodba bankine, poškodba cestnega smernika, poškodba prometnega znaka, oranje njive preblizu ceste, onesnaženje vozišča je predpisana globa. Zato ob oranju, spravilu poljskih pridelkov in podobno potrebno paziti, da se stroji ne obračajo na cestišču (na bankini in asfaltnem vozišču) in da se ne onesnaži vozišča ter poškoduje bankin ali cestnih smernikov. Osnovni namen članka je preventivni in odvrnitev občanov od škodljivega ravnanja in posledično izrekanja sankcij inšpekcije oziroma redarstva. Občani bi se morali v primeru kršitev zavedati, da so odgovorni za svoje ravnanje, še posebej, če je zaradi tovrstnih posegov ogrožena varnost v cestnem prometu.
Lepo pozdravljeni! Kranj,
16. 9. 2015
Pripravil: Medobčinski inšpektorat Kranj
Slavko Savić Inšpektor